Široko razširjen video standard se uporablja predvsem pri pretočnih storitvah in zaradi učinkovite kompresije omogoča visoko kakovost videa pri nizkih bitnih hitrostih. Novi licenčni model razlikuje med različnimi vrstami imetnikov licenc: ponudniki pretočnih storitev, financiranih z naročninami ali oglaševanjem, platforme družbenih omrežij, ponudniki oblačnega igranja, ponudniki kabelske ali satelitske televizije ter OTA (over-the-air) ponudniki. Glede na kategorijo se nove pristojbine določajo po različnih stopnjah.
Več uporabnikov pomeni višje stroške
Pri naročniško financiranih ali OTT (over-the-top) ponudnikih pretočnih storitev se nove pristojbine določajo glede na število plačljivih uporabnikov. Platforme spadajo v najvišji cenovni razred Tier 1, če imajo najmanj 100 milijonov plačljivih uporabnikov – takrat znaša letna pristojbina 4,5 milijona dolarjev. V razredu Tier 2 so platforme z 20 do manj kot 100 milijoni uporabnikov, kjer znaša letna pristojbina 3,375 milijona dolarjev. V razredu Tier 3, za 5 do manj kot 20 milijonov uporabnikov, znaša 2,25 milijona dolarjev letno. Ponudniki z manj kot 5 milijoni uporabnikov plačujejo 100.000 ameriških dolarjev letno – kar je bila prej enotna cena za vse ponudnike ne glede na velikost.
To pomeni: velik ponudnik, kot je Netflix, bo v prihodnje za H.264 plačeval do 45-krat več, če do konca leta 2025 ni imel pogodbe z Via Licensing Alliance. Agencija je po lastnih navedbah obvestila vsa prizadeta podjetja in jih pozvala k pogajanjem za sklenitev pogodbe, kot je sporočila strokovni reviji Streaming Media. Javne objave po njihovem mnenju niso bile potrebne. Trenutna situacija predstavlja predvsem za manjša podjetja velik udarec, če niso pravočasno sklenila pogodbe ali sploh niso bila kontaktirana.
Nenavaden korak.
Licenčne pristojbine nadomeščajo številne imetnike patentov, katerih razvoj je vključen v standard. Za patente, vključene v standarde, velja načelo, da morajo biti licence ponujene pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji (FRAND: fair, reasonable and non-discriminatory). Kaj to natančno pomeni, pa ni izrecno določeno. Ameriški pravnik za licenčno pravo Jim Harlan je za Streaming Media ocenil, ali je trenutno zvišanje cen še mogoče označiti kot »pošteno in razumno« v smislu FRAND. Pomembni dejavniki so primerljive licence na trgu, tehnični pomen preostalih patentov, vprašanje, ali ti patenti še vedno pokrivajo ključne funkcije implementacije, preostalo trajanje patentov ter splošna moč in obseg portfelja v primerjavi s prejšnjimi merili licenciranja.
Čeprav je veliko patentov, vključenih v licenco H.264, že poteklo, je standard matematično zelo kompleksen in se je dolgo razvijal s prispevki številnih različnih organizacij. Hitre zamenjave za H.264 zato ni, standard pa ostaja zelo razširjen. Povečevanje cen zgolj zato, ker je standard zastarel, ni običajna praksa – primerljivih primerov ni. »Kar se včasih zgodi, je prestrukturiranje licenčnih modelov ali prerazporeditev licenčnih pristojbin na različne izdelke ali storitve,« pojasnjuje Harlan. Močno zvišanje cen ob koncu življenjskega cikla, ki ni podprto z močjo portfelja, preostalim trajanjem patentov ali primerljivimi licencami, bi bilo v okviru analize FRAND verjetno predmet podrobnega pregleda. Opozarja tudi na pogosto napačno razumevanje: dejstvo, da so patenti za standard potekli, ne pomeni, da licenčne pristojbine niso več potrebne.
Zapleten patentni sistem za video standarde pogosto povzroča pravne spore. Tako sta morala v Nemčiji proizvajalca računalnikov Acer in Asus ustaviti prodajo svojih prenosnikov po tožbi podjetja Nokia. Podjetje že dlje časa vodi patentne spore proti različnim proizvajalcem strojne opreme, da bi uveljavilo licenčne pristojbine za svoje video tehnologije. Gre za patent EP2375749. Na podlagi istega patenta je Nokia leta 2024 dosegla tudi prepoved prodaje Amazonovih naprav Fire TV Stick. Marca 2025 sta podjetji dosegli poravnavo.
Vir: Streaming Media
