Permanentno-magnetni elektromotor IISB zaradi svoje mase 94 kg in moči 750 kW dosega razmerje moč/masa 8 kW/kg. Za primerjavo: sodobni letalski motorji dosegajo razmerje moč/masa le približno 5 do 6 kW/kg. Zaradi manjše mase se lahko pri hibridno-električnem letalu zmanjša poraba goriva, s čimer se poveča doseg. Moč 750 kW ustreza območju manjšega turbopropelerskega letala. Elektromotor je tako sposoben poganjati manjše letalo za regionalni potniški promet, pri tem pa je bistveno manjši in lažji.
Večja zmogljivost zaradi tehnologije navitij »hairpin«
Pri elektromotorju IISB uporablja navitja v obliki lasnic namesto klasične tehnike navijanja. Izolirane bakrene žice, oblikovane kot lasnice, so rahlo zamaknjene vtisnjene v stator. Z uporabo 4 × 3 faznih lasničnih navitij je mogoče na manjšem prostoru uporabiti več bakra. To omogoča približno 20-odstotni prihranek prostora, hkrati pa tok, ki teče skozi njih, ustvarja močnejše vrteče se magnetno polje, ki električno energijo pretvarja v mehansko.
Inženirji IISB uporabljajo tudi zelo tanek jekleni material NO15 debeline 0,15 mm, ki je približno polovico tanjši od jekla v običajnih elektromotorjih. Zaradi manjše debeline nastajajo manjši vrtinčni tokovi. Posledično je manj Jouleove toplote, kar zmanjšuje izgube zaradi segrevanja in povečuje učinkovitost elektromotorja. To je posebej opazno pri visokih vrtljajih. Motor doseže največjo hitrost vrtenja 21.000 vrt/min.
Elektromotor je razdeljen na štiri sekcije. Vsaka sekcija ima svoje navitje, ločen pretvornik in lasten nadzorni sistem. Če ena sekcija odpove, motor še vedno deluje, zato celoten pogon ne odpove in lahko letalo v sili nadaljuje let. Motor uporablja oljno hlajenje namesto zračnega. Tako se toplota hitreje odvaja, kar zagotavlja visoko zmogljivost elektromotorja kljub kompaktni zasnovi.
Elektromotor je Fraunhofer IISB razvil v okviru EU-projekta AMBER (Innovative Demonstrator for hybrid-Electric Regional Application). Cilj projekta je razvoj pogona, ki ga napaja vodikova gorivna celica, ki poganja elektromotor. Sistem naj bi se uporabljal v potniškem letalu s propelerjem za regionalni promet. Letala so lahko dodatno opremljena s klasičnim turbopropelerskim pogonom na kerozin. Namen je razviti pogon za lažja, tišja in čistejša letala ter dolgoročno zmanjšati emisije CO₂ v letalstvu za najmanj 30 odstotkov.
Vir: Fraunhofer IISB
