Podjetje je razvilo patentirano metodo za proizvodnjo biološko varne DNK in encimskih potrošnih materialov. Ta metoda naj bi omogočila industrijsko proizvodnjo DNK-pomnilnikov, ki so sposobni zanesljivo hraniti podatke v obdobju od 50 do 150 let. DNK-pomnilniški sistemi bodo integrirani v strežnike tipa rack in bodo delovali kot dodatna pomnilniška plast znotraj obstoječih arhitektur podatkovnih centrov.
Z vključitvijo tehnologije podjetja Catalog Technologies je Biomemory pridobil dostop do DNK-zapisovalnika z imenom »Shannon«, ki naj bi omogočal učinkovito in skalabilno zapisovanje podatkov v DNK. Po navedbah podjetja ta pristop dopolnjuje obstoječo tehnologijo Biomemory z visoko hitrostjo delovanja in nizko stopnjo napak. Podatki o dejanski kapaciteti pomnilnika ter o hitrosti zapisovanja in branja DNK-pomnilnikov za zdaj še niso objavljeni.
Olivier Lauvray, podpredsednik podjetja Biomemory za industrializacijo in partnerstva, opozarja pred pretiranimi pričakovanji: strategija podjetja predvideva uvajanje naprav v podatkovne centre, najprej v lastni infrastrukturi podjetja. Prvi korak v tekočem letu predstavlja pomemben mejnik – uvedbo prve dejanske komercialne ponudbe, popolnoma kvalificirane celovite rešitve od začetka do konca. Ta rešitev bo združljiva z informacijsko infrastrukturo podatkovnih centrov in interoperabilna z obstoječimi sistemi, vendar sprva ne bo nameščena kot fizična naprava v podatkovnih centrih tretjih ponudnikov. Za dosego tega cilja je potrebno še obsežno delo, predvsem visoka stopnja avtomatizacije ter številni stresni testi.
Alternativne tehnologije dolgoročnega shranjevanja
DNK-pomnilnik, podobno kot stekleni pomnilnik, sodi med potencialne tehnologije za resnično dolgoročno arhiviranje podatkov. Takšni sistemi naj ne bi ohranjali podatkov zgolj približno 30 let, kot je značilno za magnetne trakove, temveč več sto ali celo tisoč let. DNK-pomnilnikom konkurirajo tudi druge tehnologije, na primer Microsoftov projekt Silica ter rešitev podjetja Cerabyte, ki uporablja keramični pomnilnik na stekleni plošči.
Kljub tem raziskavam pa za zdaj ostaja edina praktično uveljavljena metoda za shranjevanje podatkov za obdobja daljša od desetih let še vedno magnetni trak. Posamezen trak v aktualni generaciji standarda LTO-10 lahko shrani približno 40 terabajtov podatkov.
Vir: Biomemory
